…je venomer prisotno morje.

Plima, ki prinaša – vprašanja. Oseka, ki razkriva – naplavine. Vmes ponovno čas, človekovo razmerje do vsebivanja, načina lastnega delovanja v prostoru in času. Človek je nenehno vezan na svojo preteklost, čedasiravno jo želi odstraniti, podzavestno močno deluje nanj in jo nosi s seboj v še nezačeto  prihodnost, v kateri vidi svoja nova pričakovanja, uresničitve, pa čeprav se zdijo utopična, nestvarna. Plima, oseka - prihod, odhod. Razumevanje smisla izgubljanja, spuščanja, izginjanja – rezanja vezi v medsebojnih odnosih, razblinjanja v zavednem, izginjanja lastnega jaza iz preteklosti in naposled dojemanja tovrstne izkušnje. Vse to predstavlja ključ do razumevanja človekove lastne eksistence. Voda kot simbol življenja, pretakanje razodevanja, ki je kot enačba z dvema rešitvama. So želje, so strah, je ljubezen. Smrt pa je relativna saj človek v svoji prihodnosti ne more preminiti. Prihodnost namreč ni preverjena in je resnična zgolj v svetu, ki ga zaznavamo potem. Nekje vmes slikam. In ljubim.
Barbara Eva Zavodnik

Mavčni odlitki

Sporočila odtisnjena na mavčnih odlitkih sem prvič predstavila javnosti na razstavi v Bežigrajski galeriji 1, leta 2007.Več pod > ART MARKET
Ljubezen po naročilu
Lastnik: Miloš Bašin, Bežigrajska galerija

Pet do polnoči